Arhiv razmer GPS podatki   Napiši obvestilo    Prijava  Gorniški oglasi TS kažipot  TK Gora  e-Gora
četrtek 28.marec 2024 - 20:56 i Informacije

Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Prispevki zadnjega meseca: (42)



Stubajske Alpe (Damjan_S., 01.03.2020)

Tokratni tradicionalni teden turnosmučarskega druženja s somišljeniki kluba A.S. C.E.A. iz Grenobla smo preživeli JZ od Innsbrucka, v Stubajskih Alpah, saj nam snežne razmere niso dopuščale, da bi ga tokrat izpeljali kar v naših domačih gorah.
23.2.
Potem, ko smo se dan prej proti večeru zbrali v dolini, se zjutraj zapeljemo v Niederthai (1535 m) ter jo po sankaški progi uberemo do koče Schweinfurter Hütte (2034 m). V precej oblačnem in pretoplem vremenu se popoldne vzpnemo v smeri Finstertaler Sharte (2796 m). Na višini cca. 2650 metrov obrnemo, saj je bilo že precej pozno in odsmučamo po večinoma zmehčanem snegu in v difuzni svetlobi nazaj do koče.
24.2.
Tudi ponedeljkovo jutro je oblačno, okoliški vrhovi pa z nekaj novega poprha in večinoma oviti v meglo. Po dolini se vzpnemo JV od koče ter nato levo na Gleirschjöchl (2750 m). Če je bil sneg nižje moker, si moramo višje pomagati s srenači. Greben je bil spihan in zelo vetroven. Misel, da bi odsmučali na severno stran, zaradi napihanega snega, brez pomislekov opustimo. Prvih tristo metrov spusta je potekal po konkretni in lepo zaliti strmini, potreseni tudi z nekaj poprha in je bil pravi užitek. Še toliko bolj, ker je skozi oblake posijalo sonce. Nižje pa je sneg postal nenadoma povsem zdrizast, kar je prva občutila Majda in uprizorila atraktivno smučarsko salto naprej, na srečo brez posledic. Preostali del spusta se je odvil v padanju do metra globoke luknje in iskanju načina, kako jo odnesti brez poškodbe. Šele povsem na dnu doline se je dalo zopet normalno smučati, če si se le držal starih smučin.
25.2.
Zjutraj zapustimo udobno kočo pri minus 11°C in se po dolini Zmiselbachtal vzpnemo do Zmiselbachjoch (2870 m). Zadnji del vzpona je potekal po ledeniku. S sedla se nam pokaže mogočni Breiter Grieskolg (3287 m) na katerega smo bili namenjeni. Ko se ledenik postavi pokonci, smuči na nogah zamenjamo z derezami. Lidija in Michel sta hitra in se vzpneta povsem na vrh in z njega tudi odsmučata, preostali del ekipe pa se obrnemo kakšnih 50 do 100 višinskih metrov pod vrhom, saj je ura že pozna. Ko strmina popusti, Genevieve ob zavoju nerodno pade. Toži o bolečini v kolenu. Hiter pregled pokaže, da s smučanjem ne bo mogla nadaljevati. Na srečo imamo signal in pokličemo pomoč. Poškodovanko spravimo še nekoliko nižje na položnejši svet in se pripravimo na prihod helikopterja. Pomoč pride v 20 minutah, pomagamo reševalcu pri transportu poškodovanke do mesta pristanka helikopterja, ki odleti z njo in njeno opremo v dolino. Pokličemo v kočo, da bomo prispeli z zamudo. Nato odsmučamo v dolino, previdno zaradi dogodka in difuzne svetlobe. Kočo Winnebachseehütte (2362 m) dosežemo še pred temo. Pozanimamo se o stanju poškodovanke, ki bo nasladni dan transportirana v Grenobel.
26.2.
Vremenska napoved za sredo ni ugodna. Zjutraj zapustimo kočo še v lepem a zelo mrzlem vremenu, z zahoda pa se nam približuje snežna polha. Tej se tako mudi, da moramo na Winnebachjoch (2870 m) obrniti, namesto da bi nadaljevali z vzponom na Winnebacher Weiskogel (3185 m). Med sneženjem odsmučamo nazaj proti koči.
27.2.
Preko dolgega ledenika Bachfallenferner se vzpnemo na sedlo Geislehnkarscharte (3020 m). Vzpon je potekal v čudovitem vremenu in v razkošju pogledov na okoliško zasnežene gore Stubajskih Alp. Ko smo dosegli sedlo, pa se je vreme naglo spremenilo in nas pognalo v dolino. Če sem bil z naklonom ledenika pri vzponu povsem zadovoljen, sem si med spustom želel, da bi bil v celoti bolj strm. Posamezni odseki so nam omogočili lepo smučanje po novozapadlem pršiču, medtem ko smo v položnejših delih izkoristili sledi naših predhodnikov (simpatične slovensko-bosanske ekipe). Zvečer se je sneženje okrepilo, zapihal pa je tudi tako močan veter, da je dal misliti, da bo odtrgal streho s koče.
28.2.
Zjutraj se nem ne mudi, saj je zunaj sneži, sneženje pa naj bi ob deseti uri prenehalo. Novozapadlega snega je precej (kakšni 40 centimetrov). Namenili smo se nazaj do Schweinfurter Hütte. Gaz utre Silvo, izkušeni Thierry pa občasno pomaga pri izbiri najbolj varne smeri. Pobočja naložena s snegom nad in pod nami mirujejo. Na sedlu Thierry predlaga, da bi smučali v sosednjo dolino Larstingtal, a nad predlogom nismo navdušeni. Prav nič nas ne mika plezanje 30 metrske skalne stopnje. Spust s sedla Zmislebachjoch na severno stran je zato turno smučarska veselica po novo zapadlem pršiču. Ko smo nazaj pri koči, je časa še dovolj, da se vzpnemo v smeri Schartenkopfa (2855 m). Ker je sonce že nizko, na uravnavi kakšnih 150 metrov pod vrhom obrnemo. Nagrajeni smo s smučanjem po prvovrstnem pršiču do kolen in še čez. Še dolgo v večer smo hvalili to darilo narave.
29.2.
Za zadnjo turo nad Schweinfurter Hütte smo izbrali vzpon na Hochreichkpof (3008 m). Zadnja strmina 100 metrov pod vrhom je bila vabljiva, a hkrati za celo palico nasuta z napihanim snegom, zato smo brez pomislekov obrnili. Spust je bil približek ture dan prej, motila jo je le slabša vidljivost in na mestih že bolj uležan pršič. Za zaključek smo se popoldne spustili še po šest kilometrov dolgi sankaški progi in se na parkirišču naenkrat dojeli, da je našega turno smučarskega raziskovanja Stubajsih Alp, konec. Tokratno ekipo smo sestavili Bernadete J., Genevieve G., Thierry D., Michel V., Michel H, Majda Š., Lidija H., Breda P. in avtor zapisa.







 
 



Sistem Gora
Copyright 2004 - FranceS



***pico
44.204.94.166(0)
997304 (559166,190,437948)
966808 (542304,66,424438)
razmere0.e-gora.si