Arhiv razmer GPS podatki   Napiši obvestilo    Prijava  Gorniški oglasi e-Gora  TK Gora  Skala
četrtek 22.april 2021 - 03:52 i Informacije

Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Prispevki zadnjega meseca: (41)


Zadnjih 20 prispevkov



Vorderer Geißlkopf (Štehi, 17.04.2021)

Podobno kot pri nas tudi v Visokih turah veliko snega - sezona bo še dolga.
Že zjutraj smo malo čudno pogledali, ko smo morali parkirati v dolini na spodnjem parkplatzu. Naprej smo se peljali s taxijem (5eur po glavi), ki je pripeljal 3 ovinke pod zgornji parkplatz.
Izbrali smo si varjanto mimo koče Hagener.
Smučarijo smo imeli pravo zimsko, največ trdo, grifik, pod vrhom nekaj celca in v srednjem delu tudi nekaj putra. Pod planino Jamnig smo smučali naprej po dolini in brez težav prismučali do avta v dolini.
Več fotk na TurnaRit.si







Srednji vrh (Aleš_S, 17.04.2021)

Proti pričakovanju je sobota najhladnejši dan. Sneg je večinoma pomrznjen in skorjast. Najprej nameravamo na Vrh nad Gracijo, pa nas trda in spihana pobočja ne navdušijo in obrnemo na Srednji vrh. Vršno pobočje je še vedno super. Tokrat prečimo malo višje po severnih pobočjih nad Lepo Komno in najdemo še nepresmučana pobočja do Planine Na Kraju. Sem in tja skorjast sneg terja malo več previdnosti, da se pa narediti tudi nekaj lepih zavojev. V Domu se poslovimo od zelo prijaznega osebja, posebej Herman in Boris sta nas cel teden razvajala. Odsmučamo pod »elektriko«. Večina zavije po pravi smeri, trije se pa spopademo s skoki, ki jih uspešno obsmučamo, saj je snega veliko in nič se ne plazi. Iz Pekla prismučamo po poti do 1150m. Potem pa smuči na rame in peš do Savice.

Skoraj en teden smo uživali na skoraj nedotaknjenih prostranstvih Komne: Dare (nadvse uspešen organizator našega druženja), Marijan (za vse verjetno nedosegljiv vzornik dolgoletnega turnega smučarja), Darja, France, Hela, Tine, Boris, Mojca, Andrej, Dejan, Mare in Aleš.

In seveda bilo je JUHUHU!







pod Bogatin in Srednji vrh (Aleš_S, 16.04.2021)

Glede na izkušnje iz zadnje ture se zopet vzpnem po Graciji na vzpetinico pod Bogatinom in odsmučamo po pršiču nazaj po smeri vzpona. Iz Gracije se vzpnemo na Srednji vrh. Za spust najdemo varianto, ki nas pripelje direktno na Planino Na Kraju. Smučanje iz vrha Srednjega vrha je super - trda podlaga s kašnim cm srenca, prečenje do zadnjega spusta nad Planino na Kraju gre po bolj južnem snegu, zadnji spust pa uživaška mešanica pršiča in mokrega pršiča.







Čez Dolnike do Govnjača (Aleš_S, 15.04.2021)

Glede na razmere ne tvegamo kakšnih strmejših vzponov in se odpravimo po Graciji in v Dolnike. Polovica ekipe že prej zavije proti Govnjaču, polovica pa naredi malo večji krog pod Bogatinom in Mahavščkom. Sonce je že načelo sneg. Pršič je ostal le v osojnih legah. Drugje je pa napihan, skorjast ali že moker pršič. Da ni čisto varno »dokažemo« v žlebu nad Planino Govnjač, kjer sprožimo plazove, z enim me uspe Andrej uspe poslati deset metrov v dolino. No ni nič hudega. Po mokrem snegu se vzpnemo na greben pod Izpico in odsmučamo še nekaj lepih zavojev po pršiču do dolinice pod Domom na Komni. Mojca in Boris se poslovita in odsmučata in odkorakata do Savice. Pridružijo pa se Mare, Dejan in sveže cepljena Hela in Tine.







Lanževica (Aleš_S, 14.04.2021)

V sredo nas zbudi sonce. Glede cilja ni dosti za razmišljat, odločimo se za Lanževico. Do Turški vratc imamo že narejeno špuro. Naprej pa je tudi fino delati špuro po nedotaknjeni snežni odeji. Pod sedlom med Lanževico in Vrhom nad Gracijo bolj previdno potegnemo smučino. Pa se je očitno svež sneg vsaj malo sprijel s podlago in se nič ne plazi. Nad sedlom nas čaka malo spihane in ledene prečke. Na vrhu pa kičasti pogledi in daleč naokoli smo edini obiskovalci. Le mrzel veter nas ne pusti uživati. Je pa zato toliko bolj uživaško smučanje. Ustavimo se šele v najnižji konti na Lepi Komni. Uživamo v toplem soncu in brezveterju. In ker je tako lepo se vzpnemo še proti Srednjemu vrhu in iz predvrha odsmučamo do Planine Na Kraju in se sprehodimo nazaj do Doma na Komni. Tine in Hela gresta pozno popoldne na cepljenje v Ljubljano.







Komna (Aleš_S, 13.04.2021)

V ponedeljek se na Komno odpravimo v dežju. Naložimo prtljago na žičnico, nataknemo pelerine in najprej po kopni poti, malo pod Peklom pa po snegu do koče. Celo popoldne še naprej dežuje. Šele proti večeru začnejo naletavati snežinke. Zato raje uživamo v toplem gostoljubju Doma na Komni.

V torek se zbudimo na zasneženi Komni. Že pri Domu je 40 cm snega in še sneži. Prav zelo se nam ne mudi. Malo po deseti se le spravimo ven. Zunaj ni nobene sledi. Med sneženjem in v megli gremo do Planine Na Kraju. Ker se nič ne vidi naredimo kakšno zanko. Od planine se vzpnemo še na Turška vratca in na najbližji vrh nad vratci. Kljub temu, da se ne vidi nič, je smučanje po pršiču pravi užitek. Nazaj grede "izravnamo" špuro do Doma na Komni. Popoldne se nam namerava pridružiti še Boris. Po nekaj pivih ugotovimo, da bo brez smuči težko prišel od Savice. In mu gremo pomagat. Odsmučamo, bolj po poti, da se gor grede ne bomo preveč namučili. No kakšen ovinek za uživaško vijuganje le presekamo. Na dobrih 1000m se srečamo z Borisom in se skupaj vrnemo na Komno.







Zvoh, Pehta in SZ grapa (Metod_Š, 16.04.2021)

Včeraj popoldne se z Rokom odpraviva na Zvoh, prvo smučat SZ grapo (Z grapo, Grapo), potem pa po Pehti gor. Na vrhu Pehte se nama pridruži še Janez (ki je imel nekaj daljši delovnik). Skupaj odsmučamo še Pehto in nadaljujemo naprej dol do planinske poti s Planine Koren na Krvavec. Razmere klasične za severne strani te sezone. V SZ grapi se nižje najde področja gostega kvazi pršiča, levo in desno pa skorja (jutranje in popoldansko sonce opravi svoje), ki pa se ji da povsod izogniti. Povsod je tudi veliko trdega, ki je plan B (glej prejšnji stavek). Zadnji dež, ki je padal pred sneženjem, je pokvaril lepo sijoče "hoch-glanz" površine, oprijem pa ostaja enak ali celo nekaj boljši. Sneg, ki je padal, je bil zgleda izjemno plazljiv, ker se je, kjer ga je bilo nekaj več, vse splazilo. Sicer so te plazovine mehke in tudi povsem dobre za zavijat; tudi grude so mehke. Kjer pa ostaja kaj napihanega snega na tanko, se pa čuti, da je oprijem na spodnjo površino nikakršen. Kaka 20 cm debela kloža, če bi kje ostala, bi bila že zelo problematična.

Pehta je izredno dobro zalita. Zgoraj je na trdi površini nekaj centimetrov zgleda da čisto zadnjega snega iz kakih ploh, ker ga je povsod enako. Malo gostejša plast, ki naredi zavijanje prav dobro. Spodaj je grapa bolj trda, a dovolj gladka s suhim snegom, da se lepo zavija do dol. Naklonina zgoraj 40, spodaj 45, merjeno s kotomerom. V grapi spodaj še ni nobenega ledu, česar se vsi bojijo, ker Google prvo najde eno bolj poznopomladansko turo, ko je s stene gor že kapljalo in čez noč zmrzovalo. Snežišče dol trda kloža s sipo iz grape, če smučaš prav. Nižje je v glavnem vse trdo. Prečka in vzpon okoli Zvoha trda, cepin in dereze obvezni.

V glavnem, kar malo zapostavljeni Zvoh nudi veliko strme smuke, SZ grapa nekako "vstopni nivo", Pehta pa je že kar "tough" s strmino, ki ne popušča od vrha od izstopa. Nabralo se je za dobrih 1000 m smuke.







Mesnova Glava - opozorilo na GPS (Jurij_Šoba, 16.04.2021)

Tudi geografske karte se motijo. Opozoril bi morebitne pohodnike po naši sledi, da je pravilno razumevanje pohoda vidno iz načina prikaza Satellite, ne pa iz načina Terrain. Mi namreč nikakor nismo hodili po gozdni cesti Uskovnica – Konjščica, kot napačno kaže Googlov zemljevid, ampak po spodnji vlaki od parkirišča (oz. konca smučarske tekaške proge) ob potoku Ribnica proti Konjščici, pri čemer smo gozdno cesto dosegli in prečkali šele, ko smo blizu Konjščice spodnjo vlako zapustili in se brezpotno povzpeli na levo po strmem travniku.







Mesnova Glava (Jurij_Šoba, 16.04.2021)

V pravih zimskih razmerah v hribih nad Pokljuko smo se odpravili turni smučar, krpljarica in pešakinja proti Planini Konjščici po spodnji vlaki ob potoku Ribnica, od tam pa čez strm in položnejši travnik v dolinico pod Mesnovo glavo. Ker je trasa v senčnih legah, smo imeli skoraj povsod pršič na starem snegu. Po tretjini vzpona proti Močilam sta se kolegici obrnili in se šli raje sončit k sirarni na planini. Včerajšnji turni smučar je namreč urezal hudo strmo pot. Smučine so pokazale, da so tam že smučali trije predhodniki. Od Močil sem šel proti JZ in ugotovil, kje je bližnji vrh Mesnove Glave (1715 m). Okoli njega je nekaj krajših travnikov. Smuka je bila odlična, le tu pa tam sem zašel v skorjo, ki pa ni bila zelo trdna. Odkritje poti je strm travnik proti vlaki ob desnem bregu Ribnice, ki podaljša smuko, ko prideš iz gozda. Tudi smuka po relativno položni vlaki do parkirišča je bila v danih razmerah nezahtevna. Za prečenje Ribnice preko ozkega sneženega mostička je bilo potrebno kar nekaj spretnosti. Povratek do Rudnega Polja po cesti se je malce vlekel, a je omogočal tudi kakšen pogovor.







Kosmati vrh (Dane, 10.04.2021)

Z Anžetom se na višje postavljenem konjičku pripeljeva do Rastovke na Jelovici. Kolesnice so malo pred njo kar globoke in nevarne za podvozje nižjih konjičkov. Po cesti je potrebno smuči na parih koncih do "podrtije" sneti. Od tu naprej je sneg zvezen. Nekaj malega so se nama hotele delati coklice . Pa ni bilo nič hudega. Veter z višino postaja pogostejši in močnejši. Na slemenu pa je že kar divje. Odvijeva proti vrhu. Zgoraj tudi igrajo na orgle. Na hitro pospraviva pse, kolikor jih lahko, se "okomotava" in spustiva naravnost proti pl. Klom. Smuka je odlična. Menjavata se trd sneg in ravno prav napihančka. Škoda ker je tako kratka. Po cesti imava še nekaj peš vložkov. Da bi pa kje kaj raziskovala sva pa premalo domačina. Vse v vsemu je bil kar lepo preživet vetroven dan.







Zvoh- predvečerna (Vital_, 10.04.2021)

Sobotna, vrtnarska dela sva z Bogdanom končala ob pol štirih. Od štirih, do sedmih se je kazalo lepo okno. Štart od sotočja Kračka in Bistrice ob štirih, proti Krvavcu. Ob petih sva že na smučeh,na Luži , vse prazno do vrha. Razen bencinskih goseničarjev..., Joža bi rekel " majku jim Božju ", no ja, bomo preživeli.
Iz vrha proti Dolgim njivam , Pehta je pretrda , zato obrneva v Z grapo iz Zvoha . Zadetek, razen spodnje trde šikane, je grapca optimalno zmehčana. Nazaj na Zvoh, ob mraku sva pri avtu.
Cilj dosežen- telo se oznoji , um umiri .







Šija (Boris, 08.04.2021)

Dopoldne se je še dalo od sp postaje na smučeh po žagarju, popoldne pa od začetka zadnje strmine nazaj s smučmi na ruzaku. Vrh je bil spihan in me ni prepričal. Od zg. postaje po flanki Šije in do Žagarjevega grabna je bilo ravno prav zalito z novim snegom in o ledu ni bilo sledu.







Na Poslušajne 1334nm.v. - Trnovski gozd (Swiss, 08.04.2021)

Pozdravljeni!
" Že dva dni so psi nemirni in neučakani, ( kot Alaska Haskiji pred dirko, hihihi ) zato sem se danes zjutraj po obilnem sneženju odločil, da jih zaprežem. S polno " opremo " kot je za kraje kamor grem obveza, sem s psmi odrsal od doma 890 nm.v. Sprej proti medotom je zataknjen s karabinom za nahrbtnik in piščalko okoli vratu. Pa vse ostalo, brez katerega ne morem na pot. Naj prej po domačem travniku na cesto in po njej blago navzdol do kamnolom Mrzla Rupa. Potem pa kar precej navkreber proti prelazu Hudo polje 1044nm.v.. Pred koritom sem naletel na sledi medota, ki so so izgubile v grmovje navzdol. Z dodatnim adrenalinom sem oddrsal naprej. K sreči se še nisem v živo z njim srečal in ne vem kako bi se izšlo? Vlečem špuro po pršiču naprej v hrib. Na prelazu Škrbina 1227nm.v. zavijem levo in vlečem špuro v celec pršiča po blago vzpenjajoči cesti. Pod hribom Poslušajne 1334nm.v. pa zavijem levo na hrib. Strmina postaja konkretna, nimam jih več štirideset, zato se odločim, da napol hriba izprežem in nadaljujem brez vprege. S kolenom v prsa hodim še nekaj metrov do vrha, kjer se spočijem. Ugotovim, da mi je nekje med vzponom zmanjkal GPS signal. Na vrhu Poslušajna ga ponovno vključim. Pri ogledu GPS sledi bo izgledalo kot , da so me dostavili s Heli ski hihihi. Po drsanju z vrha sem pazil na eventuelni padec, daleč stran od civilizacije ne bi bilo prijetno. Srečno sem pridrsal do smuči in jih pripravil za spust nazaj. Najprej pa strmini do ceste, potem pa lep šus po njej do Škrbine. Od tu naprej pa kar dirka po njej do Kamnoloma. Po šestih urah od doma je snega na cesti zmanjkalo, zato sem dal smuči na ramo in odkorakal proti domu. Na strmem pašniku pa smučke na noge in poševni šus do hiše. Snega ne bo več dolgo, zato tudi smuke ne več. Bo treba v Julijce. Toliko iz naših krajev.
LP Swviss in srečno v Gorah!







Gače (Matjaž_Duh, 07.04.2021)

Če je nam z dolenjske prepovedan prehod v druge regije, kjer je snega v izobilju, je pa milost nebeška naklonila dobrih 30 cm pršiča 7.aprila 2021 še nam :)Tako, da je bilo za pokoristit, ker dolgo ne bo. Najbolje torej na širnih travnatih površinah, kjer bo smuka ok. Gače torej...
Sneg se je začel že v dolini, na parkirišču (600m)pa ga je bilo dovolj za prehod na dile in gas na vrh. Višinska razlika je majhna - vrh je 950m visok, kar pomeni, da lahko turnosmuški entuziast naredi poljubno število ponovitev (sam sem se odločil za tri runde, postajalo je namreč vedno bolj južno, april pač...).
Bilo je odlično. Jutri bo morda še kaj snega, pojutrišnjem pa že vprašanje...







Rodica (Damjan_S., 05.04.2021)

Kot smo načrtovali, ne prav zgodaj zjutraj v Laškem rovtu zavijemo na makadamsko cesto po kateri se pripeljemo do 850 visoko, saj nas zaustavi pas snega. Tam je parkiranih že nekaj avtomobilov, zahvaljujoč kolegialnosti ekipe, ki je parkirala pred nami, se najde mesto tudi za našega. Obračali bomo na povratku. Smuči smo nosili cca 20 minut (smo pa ubrali svojo varianto po vlaki, ki se odcepi takoj za trenutnim »parkiriščem«. Ko smo ponovno dosegli cesto, se je začela zvezna snežna odeja. Po cesti smo v smeri desne hitro prišli do običajne poti. Tu smo lahko občudovali najbolj zagnane smučarje, ki so se že spuščali v dolino. Strma stopnja pod planino je bila trda, zato smo si pomagali s srenači. Na planini Suha postanemo le za kratko, veter v vrhovih pa nam je dal vedeti, da danes ne namerava popuščati. Tudi žleb nad planino je bil trd, vendar ne leden. Smuči smo dali na nahrbtnike, na noge pa dereze. Sicer so bile stopinje udobne, višje pa so postajale vedno bolj skromne, saj je bil sneg proti sedlcu vedno bolj trd. Tudi višje je bi sneg zelo trd, celo leden in srenači so postali tako rekoč obvezni. Proti vrhu je veter postajal zelo močan. Z desne se je preko Baške grape bližala frontna črta. Na vrhu se ne obiramo, napravimo pa s težavo. Dobro mi zanohta. Odsmučamo v dolino. Mestoma se je sneg na osojnih predelih zmehčal, zares popustil pa je šele na planini in nižje. Smučanje po grapi je en sam turnosmučarski Gardaland. Prismučamo cca 10 minut hoje do avtomobila. Vsi so mi zatrdili, da je bila super tura. Bo že držalo. Na parkirišču smo med zadnjimi. Poberem pozabljene zložljive smučarske palice. Pošteni lastnik naj me kontaktira.







Slatnik, Lajnar (Mirov, 04.04.2021)

SORIŠKA PLANINA (Slatnik, Lajnar)
(4.april. 2021)
Tokrat grem sam, zato bolj ziheraška varianta. Cilj je, da sem v naravi in da se malo nasmučam, no z mano gre še Danila, ki pa gre hodit na Možica. Prej kot ob 6h je ne morem spravit iz postelje - no glede na vremensko napoved in razmere ki so bile na soriški - nič prepozno.
Okrog 6:30h štartava od doma, vedno bolj ko se bližava soriški, vedno bolj sem skeptičen, saj ni nikjer snega, pa še planinske čevlje sem pustil doma. No, par ovinkov pod prelazom kar naenkrat ogromno snega. Na sedlu (nv1277m) sva kmalu po osmi. Na parkirišču le trije avti. Na brzino pojeva, nato pa smučke na noge in po sredini smučišča - vse je še pomrznjeno - in nato počasi proti desni, do konca sidrne vlečnice Slatnik. Tam zavijem navzgor, proti desni, dokler ne pridem do manjšega, neizrazitega žleba. Zaradi pomrznjenega snega in kar precejšnje strmine si moram nadeti srenače. Od tu se naravnost navzgor (v cik-caku) povzpnem na nižji Slatnik (nv1597m), ki ga dosežem po slabe pol ure hoje. Samo pse s mučk in nazaj na izhodišče v smeri vzpona. Sneg še vedno pomrznjen, na parkirišču sem v 9-tih minutah. Zopet smučke na noge in še enkrat na vrh Slatnika, tokrat po malo daljši, markirani poti, ki doseže vrh z zadnje strani - za vzpon porabim 5 minut več. Zopet sputs kot v prvo do parkirišča, ponovno smučke na noge in potem naravnost navzgor pod sidrno vlečnico Sedlo do vrha Lajnarja (nv1549m). Naredim par fotk in spust po pomrznjenem smučišču do parkirišča, kjer sem okrog 11h.
Na parkirišču je že več kot 50 avtov, prihajajo nedeljski turni smučarji, kar precej tudi s svojimi ljubljenčki, ki jih ne oziraje se na druge pustijo odvezane letati po parkirišču in kasneje po smučišču. Danes imajo srečo, saj je sneg še po 12h kar precej pomrznjen.
Z Danilo malo pojeva, nato se vsedeva pred dom, kjer uživava v lepem sončnem vremenu še skoraj dve uri. Za nama je lep dan, tudi vredu smučarija, na koncu ugotovim, da sem vseeno napravil skoraj tisoč višinskim metrov.
Ko gledam po Stravi ugotovim, da so za mano štirje kar aktivni dnevi - 2dni teka (39km-1200vm), turno (9.5km-932vm) in danes še kolesarjenje (50km-1060vm). Sedaj bo treba dati dva-tri dni mira, saj imam jutri cepljenje.







Debela peč (Andrej_S, 04.04.2021)

Kar ti je ponujeno, vzami! V zavedanju, da se nam Julijci lahko zopet zaprejo, smo izkoristili priložnost in hajdi na Debelo peč. Že na Pokljuki nas splužena cesta za Kranjsko dolino premami, ampak jo odsvetujem, ker so kolesnice vedno globje in možnosti izogibanja nasproti vozečemu avtomobilu ni. Hvala prijaznim ljudem v Gozdarski koči, da smo lahko pri njih parkirali. Po cesti 2 km do P, nato do koče in na vrh. Ob 11h na vrhu ni bilo ravno pretirane vročine, veter je počasi šibel, nam pa se ni nikamor mudilo, saj je vzpon potekal večinoma po trdem snegu. Ob spustu poskusimo iskati južne vesine, le tam je sonce naredilo dobro delo. Prečimo pod Brdi, ponovno nataknemo pse, se vzpnemo za 100m čez Lipanska vrata, na pobočje pod Lipanskem vrhu in krasna smuka do koče. Tam malo rehidracije in klepet s prijaznima oskrbnikoma ter spust v dolino. Pričakovali smo trdi "rokenrol" po gozdu do P, ampak je bila krasna pela po ravno prav odjenjanemu snegu.







Slatnik (France, 04.04.2021)

Za Veliko noč smo šli obiskat zasnežene prijatelje in sicer v ožjem krogu ter z upoštevanjem vseh priporočil. Parkirali smo na Soriški planini. V dopoldanskem mrazu smo stopili na smuči in šli po cesti ter strmi poti do Planine za Šavnikom. Od tam smo nadaljevali pot po dolini do sedla Na Poljani in se nato skozi redek gozd vzpeli na najvišji vrh Slatnika. Po daljšem uživanju na vrhu smo mimo nekdanje vojašnice posmučali v smeri smučišča ter na koncu malo po njem vse do avta. Sneg je bil pretežno pomrznjen, le na soncu se je našlo nekaj prijaznejše mehkobe.







Draški rob, Veliki vrh, Mrežce (Damjan_S., 03.04.2021)

Po do dobra z vejicami nasmeteni dovozni poti, pristopiva do smučišča, ki sameva. V žlebu je sneg mestoma trd, občasno zdrsi, srenači pa ostanejo v nahrbtniku. Pri Zlatih vodah zavijeva desno. Ko prestopiva na vzhodno stran Viševnika, butne v naju mrzel veter. Soočiva se s poledenelo skorjo, ki je rezultat nočnega deževja, mraza in vetra. Vzpneva se ne Draški rob. Smučanje z njega za V. Selišnikom je odpustek za vse dobre razmere to zimo, saj smučava po trdi skorji, ki se predira. Ugotoviva, da je danes hoja boljša od smuke, zato se raje, kot, da bi se spustila v dolino, usmeriva na Debeli vrh. Z njega, v snežnem metežu in močnem vetru, odrsava proti vzhodu. Vreme se nekoliko umiri, zato nadaljujeva z vzponom na Mrežce. Na vrhu pojeva sendvič obsijana s pramenom sončne svetlobe. Zgornji del spusta je zoprn, približno tak, kot iz Draškega roba. Ko pa se vršnji del prevesi proti Pokljuki, postane sneg mehkejši in odlično smučljiv. Slediva vijugam, ki vodijo direktno po slemenu na jug. Ledena skorja je pozabljena - vztrajnost je bila tokrat korektno nagrajena. Na Pokljuki pa še presenečenje: srečava ekipo iz Selške doline, ki zna uživat v dobrotah, te pa nesebično delijo tudi z nama. Prva kava ta dan se več kot prileže. Hvala Irena.







Makedonija (Štehi, 01.04.2021)

Od sobote do četrtka 01.04. smo 6 dni smučali v Makedoniji in bili fejst navdušeni.
Prvo smo šli na Popovo Šapko in se direkt po nočni vožnji (12 ur) cel dan vozili z ratrakom in uspeli presmučat 10 do 12 krajših spustov (skupaj ene 4000višincev) in si dobro ogledati okoliške hribe.
Drugi dan smo smučali s Kobilice, enega lepših hribov na Šar planini.
Tretji dan smo bili na Korabu. Gre za pravega turno smučarskega velikana, ki nas je navdušil.
Naslednji dan smo smučali na najboljšem Makedonskem smučišču v Mavrovem.
Peti dan smo bili med Prespanskim in Ohridskem jezerom v nacionalnem parku Galičica. Imeli smo fajn panoramski spusti z Magara.
Zadnji dan pa smo bili v nac. parku Pelister in smučali z njegovega najvišjega vrha.
Super smučarska dogodivščina.
Več fotk na TurnaRit.si







***pico
3.236.228.250 (0)
112612(89961,12751,9900)



Sistem Gora
Copyright 2004 - FranceS