(Proti Reggentoerl)
Okolica Oberwalder Huette (2972m) nudi kar nekaj možnosti za pozno pomladanske smučarske ture. Koča je oskrbovana od sredine maja. Stoji na zelo lepem kraju, na skalnati glavi severno nad koncem ledenika Pasterze. Ledeniška pobočja za kočo se končajo z grebenom Baerenkopf, proti vzhodu vidimo lepo piramido Johannisberga, celotno panoramo pa seveda obvladuje mogočen Grossglockner.
Turo pričnemo na parkirišču Fr.Josefs Hoehe na Grossglocknerski cesti. Do sem pridemo iz Ljubljane po približno 250km vožnje. Nad Heiligenblutom nam zaračunajo prav nespodobno visoko cestnino (330sch) in že se znajdemo med množico turistov, ki občuduje ledenik in gore. Z razgledno ploščadi se čimprej odpravimo skozi tunel po sprehajalni poti (Gamsgruben Weg) proti Hoffmannovi koči. Pot je polna turistov, ki v sandalah, natikačih in nedeljskih čevljih prečkajo kratke jezike snega. Po dobri uri hoje pridemo mimo Hoffmannove koče do snežišča. Za večino izletnikov se tu na srečo sprehod konča. Nataknemo smuči in se vzpnemo do koče Oberwalder, ki jo vseskozi vidimo pred seboj. Do sem je s parkirišča približno poltretjo uro hoda. Če smo dovolj zgodni, se lahko vzpnemo še isti dan po položnem ledeniku proti severu na Mittelere Baerenkopf (3356m - uro in pol). Ta tura je prav lahka. Lednik je položen, nima razpok, vrh pa je vseskozi viden pred nami. Visokogorsko okolje pa daje temu sprehodu poseben čar.
Prespimo v koči. S potrjeno planinsko izkaznico nas stane prenočišče na skupnih ležiščih 80sch, večerjamo tudi za približno toliko denarja, točeno pivo pa pijemo po 36 šilingov. Za spanje potrebujemo vrečo, ki jih imajo naprodaj tudi v koči (100sch). Ob zori vstanemo, tako kot večina ostalih gornikov, pozajtrkujemo (kuhinja seveda že dela!) in se odpravimo na turo.
Na Johannisberg (3460m) se lahko vzpnemo po grebenu s sedla na severu, ali pa po južnih pobožjih. Celotno pot vseskozi vidimo pred seboj in se zato lahko glede na razmere odločimo za smer pristopa. Midva s kolegom sva šla na vrh po južnem pobočju. Sonce je sneg že kmalu tako zmehčalo, da je bilo mogoče priti s smučmi prav na vrh. Sem sva prišla v dobrih dveh urah, okoli osme ure zjutraj. Z Johannisberga je mogoče smučati po južnem pobočju nazaj mimo koče Oberwalder in naprej do konca snežišča. Lepša, a tudi bolj zahtevna, pa je smuka z vrha proti JV in nato tik pod stenami Grossglocknerja po desni strani ledenika Pasterze. Na tej poti je potrebno zelo paziti, da se ne znajdemo v kakšni ledeniški razpoki. Turo zaključimo s smučanjem po ledeniku (držimo se predvsem sredine) vse do pod parkirišča (okoli 2300m). Skupaj z gručami turistov, ki so si prišli ogledat ledenik, se nato z železnico zapeljemo 100m više do parkirišča, za kar nam zaračunajo kar 55sch.
Literatura, ki nam pride prav za to turo:
Note 3.34 22-JUN-1993
Opisal bom pristop na Grossvenediger (3674m) z vzhoda, kakor smo ga opravili 23.in 24.maja 1993. Iz Ljubljane smo se odpeljali skozi Karavanke po cesti proti predoru skozi Felberske Ture (Felbertauern)- približno 250 km. Kakšen kilometer pred tunelom smo zavili levo proti Innergschloessu in se kmalu znašli pred cestno zapornico. Po dolini Gschloess je namreč mogoče iti le peš ali pa se peljati z taksijem (kombi ali konjska vprega). Če imamo dovolj časa se splača privarčevati 70 sch, kolikor bi na osebo stal prevoz, in se sprehoditi po zares lepi dolini. V dobri uri pridemo do konca doline, kjer se tudi cesta konča. Zavijemo levo preko mostu in se nato vzpenjamo po travnatih pobočjih proti Alte Prager Huette. Na višini približno 2000m smo prišli na sneg, nataknili smuči in v približno treh urah vzpona dosegli Neue Prager Huette. Koča je bila odprta in oskrbovana, v njej pa že vse polno ljudi. Drugače pa sta na razpolago zimski sobi v obeh praških kočah. Naslednje jutro smo se okoli šestih zjutraj odpravili proti vrhu Grossvenedigerja (pribl. 3 ure). Celotna pot je bila zelo obljudena. Vendar med vso to množico ljudi (kakšnih sto smo jih videli) ni bilo niti enega pešca - prav vsi so imeli ustrezno turno opremo. Pobočje je kopasto in le zmerno strmo, zato je bilo mogoče priti na vrh s smučmi. Pri tem so srenjače prišle kar prav. Smuka z vrha je bila pravi užitek. Namesto po isti poti mimo koče, se je bolje izpod Kleinvenedigerja spustiti proti severu, levo v dolino ledenika Viltragen. Tako smo uspeli prismučati skoraj do začetka ceste na višini okoli 1700m. Celotnega spusta je bilo torej blizu 2000m in to po odličnem snegu, v lepem vremenu in v lepem okolju. Skratka, enkratna tura!
Note 3.32 25-MAY-1993
Druge možnosti: Po ledeniku Maurer gremo lahko proti sedlu Maurer Toerl in nato prečimo desno proti G. Geigerju. Preko Maurer Toerl se lahko spustimo tudi do Kuersinger Huette.
Na vzhodno Simony špico pa se lahko povzpnemo preko Simony Kees. Od koče gremo navzgor proti zahodu v smeri Reggentoerl do začetka ledenika Simony. Nato po njegovi levi strani v Simony Scheneide in na vrh. Ledenik ima veliko razpok in je v zgornjem delu potrebna velika previdnost. Navzdol smučamo po poti pristopa.
Druge možnosti: Mogoče se je sputiti tudi preko Krimmler Kees do koče Warnsdorfer.