Arhiv razmer GPS podatki   Napiši obvestilo    Prijava  Gorniški oglasi TS kažipot  TK Gora  e-Gora
sreda 14.oktober 2026 - 15:10 i Informacije

Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Prispevki zadnjega meseca: (41)

Zadnjih 20 prispevkov


Creta della Chianevate (Status_connected, 04.10.2026)

Iz drugega ovinka ceste P 1083 na italijanski strani Pso di M. Croce (Plöckenpaß) vodi makadamska cesta (po novem) vse do rif. Marinelli 2122 pod M. Coglians. Kolo sem tokrat pustil na 1979 in se povzpel po poti iz prve sv. vojne na Creto della Chianevate 2769. Zdaj so dodane jeklenice. Pred sto leti so planinarili brez.






Creton di Culzei 2458 (Status_connected, 03.10.2026)

Dobra, izvrstna Bike & Hike tura: Nikoli se ne ve, do kam bo šlo na pedalih.
Iz Val Pesarine 1000 na Paso Siera 1592, potem po kolovozu in na koncu po skoraj v celoti vozni singlci na Paso dell’Arco 1907. (S pomočjo elektrike, se razume). Od tam krožni sprehod preko Creton dell’Arco 2350 in naprej na Creton di Culzei 2458. Spust na Forcela dell’Alpino ter povratek do koleščka. Obnovljene jeklenice so se bleščale v soncu.






Piz da Lech 2913 (Status_connected, 27.09.2026)

Grupa Sella je med planinci upravičeno zelo popularna. Na nedeljskem izboru, 2913m visokem vrhu s fantastičnim imenom, Piz da Lech, gneče ni bilo.
Iz Paso Campolongo 1860 je na zemljevidu servisna cesta vrisana do zgornje postaje dvosedežnice 2500. V resnici zadnjih 300 višincev ta izgine. Gruščnata smučarska pista je za kolo nevozna. Odpeljala sva se nazaj dol do srednje postaje in se vsedla na žičnico.






Piz Duleda 2909 čez Col Dala Piëres 2747 (Status_connected, 26.09.2026)

Jesenski Dolomiti so zelo atraktivni. Parco naturale Puez Odle je prekrasen. Prečenje od Regensburger Huette 2037 čez Col Dala Piëres 2747 in naprej na Piz Duleda 2909 bi znalo po lepoti in razgledih biti pri vrhu najbolj atraktivnih tur, ki jih ponujajo Alpe.
Parkirišče spodaj je primerljivo tistemu na nogometnih tekmah največjih rivalov.






Rollspitz 2800 (Status_connected, 13.09.2026)

Start MTB dogodivščine s 1700m višinske razlike je vas Colle Isarco 1000 pod prelazom Brenner. S kolesom gre skoraj do vrha Amthorspitz 2748. Na njem križa ni. Višji, bližnji vrh 2800, ki je oddaljen še 20 minut hoje, se imenuje Rollspitz. Ima obliko perfektne piramide, dve glavi in dva križa. Ob pogledu nanj, se je kratkemu vzponu zelo težko odpovedati.
MTB tura je skoraj popolna; Na pol poti na 1867m ima tudi gostilno, Hühnerspiel Hütte.






Cigot 2998 (Status_connected, 12.09.2026)

Vrhovi Texel gruppe se imenujejo Roteck, Rötenspitze, Rötelspitze, Lazincer Rötelspitze...potem je tu še Cigot, ki ima super obliko, odlično lego in dolge pristope z veliko višinsko razliko. S severa je dostopen z vasi Pfelders 1618, kjer je P. Naprej je cesta za promet zaprta. Kolo skrajša turo za 3h. Informacije do kam je možno kolesariti je nemogoče dobiti. Zdaj veste: Lazincer tal do 1975.






Spina del Lupo 2783 (Status_connected, 11.09.2026)

Spina del Lupo 2783 je odlična MTB tura z začetkom na 1400 iz prelaza Brenner in koncem pedaliranja na 2600. Za tiste s hladno glavo še 50m višje. Najtežji del je bil spodaj na dol, ko se je bilo vsem kravjekom nemogoče izogniti (TD).






Cengalo 3369 (Status_connected, 04.09.2026)

Pizzo Cengalo 3369 je samo skromen sosed svojega slavnega soseda Pizzo Badile 3308. Včeraj sva bila na njem edina obiskovalca. Večina ostalih gostov Rifugia Gianetti 2536, dosegljivega iz Val Massino, P 1170, je dan preživelo v stenah okoliških tritisočakov. Raj za plezalce!






Mont Rous 3241 (Status_connected, 04.07.2026)

Krožna tura iz doline Valtourneche (P 1960) na Mont Rous 3243 velja za poslastico. Upravičeno: Via ferrata Vofrede je speljana v čarobnem okolju, zanimivo in posrečeno. Spust z vrha na Rifugio Vuillermos 2909 in proti Lago Cignana 2158 popestrijo številna jezera in slapovi. Še več: Pohodniku delajo družbo številni in prav nič plašni kozorogi. Zadnji del spusta do izhodišča je dolg in raven kot neskuhan špaget. A tudi ta mine presenetljivo hitro, še posebej, če ves čas buljimo naravnost naprej v Matterhorn.






Pointe de Drone 2949 (Status_connected, 03.07.2026)

Poldnevna, krajša tura, ki se je ob veliki vročini v dolini lepo prilegla. Izhodišče je atraktivni prelaz Grand St. Bernard 2475. Z vrha, ki ima imenitno lego med Mt Blancom in Grand Combinom, se vidi veliko.






Breithoren (Samo, 05.07.2026)

V petek malo pred 12h sva se z Domnom odpeljala proti Cervinii. Na poti je bilo nekaj zastojev, vendar nič hujšega. Pred 20h sva že bila v Cervinii.
V soboto zjutraj sva kupila smučasko karto za ledeniško smučišče. Razlike v ceni za povratno karto na Testa Grigio ali smučarsko karto so tako majhne, da se nama je zdelo bolj smotrno še malo posmučati po progah. Ohladitev in jasna noč iz petka na soboto sta bili vzrok, da je bila bolj ali manj vse do 12h, kakor obratuje smučišče, snežna podlaga kar trda. Seveda tekmovalcem je bila pisana na kožo, nama malo manj. Rezervacijo sva imela na Koči Guide del Cervino ob zgornji postaji gondole na 3480 m. Po 12h, ko se žičnice za smučišče zaprejo, sva tu na koči tudi pomalcala. Domen je imel nekaj težav z višino in se je odločil, da bo ostal pri koči, jaz pa sem skočil na smuči s kožami in jo mahnil nazaj gor proti Klein Matterhornu. Pri najvišji gondoli v Alpah sem povpršal, ali je možno ponoči priti na Klein Matterhorn. Odgovor je bil, da je napol ilegalno možno. Ker sem se počutil dobro in je bilo odlično, lepo in sončno vreme, sem čez plato oddrajsal proti Breithornu, sedaj je vse popustilo in sneg je bil južen, vendar ne gnoj. S smučmi na nogah sem pririnil povsem na vrh Breithorna. Ob 16:30 sem bil na vrhu čisto sam. Neverjetni razgledi, soček in brezvetrje me kar niso in niso spustili z vrha. Odsmučal sem šele ob 17:15. Spust po mehkem južnem, ampak predelanem snegu je bil res vrhunski, tudi od Klein Matterhorna po progah, kjer je sneg popustil, je bilo res vrhunsko za smučat.
Na koči je sledila socializacija z ostalimi gosti koče in večerja. Po večerji je šel Domen spat, jaz pa sem ob 22h ponovno zapel Slatnar turne vezi na smučeh in se z vso foto opremo zapodil v noč. Od 23h do 2h sem na razgledni ploščadi slikal hribčke in ostalo okolico. Zanimivo je bilo to, da je bila smuka ob Luni nazaj do koče, prav dobra. Sneg je bil trd ampak ne leden.
Po dobrih dveh urah spanja je bilo treba vstati, saj sva bila z Domnom zmenjena, da greva še skupaj na Breithorn, Po zajtrku sva odrinila. Seveda je bil zjutraj sneg še trd, vendar je bila noč dosti toplejša in sneg ni tako pomrznil, kot iz petka na soboto. Tokrat so bile na vrh Breithorna #everestprocesije. Na vrhu je bilo nekoliko manj prijetno, saj je pihal severni veter in bilo je miljvžnt ljudi. V zavetrju pa je bilo že ob 10h kar prijetno toplo. Z vrha sva smučala zraven moji smučin od prejšnjega dne. Sneg je bil res trd, ampak ne leden. Prav dobro se je dalo smučati, robniki so lepo prijeli. Še Domen je pri spustu užival. Tudi proge niso bile tako trde kot dan prej in vijuganje je bilo vrhunsko. Pri koči sva zaključila smuko. Z gondolo sva se odpravila v dolino in še pred 12h sva se odpeljala nazaj proti Sloveniji.






Testna tura (France, 08.07.2026)

To je tura za testiranje delovanja strežnika
To je tura za testiranje delovanja strežnika
To je tura za testiranje delovanja strežnika
To je tura za testiranje delovanja strežnika
To je tura za testiranje delovanja strežnika
To je tura za testiranje delovanja strežnika
To je tura za testiranje delovanja strežnika
To je tura za testiranje delovanja strežnika






Scharnock 2498 (Status_connected, 27.06.2026)

Do Landawirseehütte na skoraj 1950 se da iz Hinter Göriacha pripeljati s kolesom. To se je najbolj obrestovalo pri spustu v zgodnje popoldanskem času.
Na vrh poteka vzpon po severnih pobočjih, kar je bilo dopoldne do 11h še prijetno.
Ob jezeru na 2000 je večina pohodnikov odvrgla gorniško opremo in jo zamenjala za kopalke. Da ob taki vročini obmorska scena ni več "cool", so spoznali tudi komarji in se povzpeli na do sedaj še nevidene višine.






Vzhodni greben Kaptanske glave (Vital, 21.06.2026)

Nedelja, lepo vreme- kam ? Snega ni- njega najde samo še Matjaž.
Ena kondicijska .Kolo Kamnik - Jermanca ,makadamska cesta je odlično sanirana, poravnana kot že dolgo ne. Potem do izvirčka pod Bosovo grapo, nato pa po vzhodnem grebenu Kaptanske glave na Brano. Čeprav ruševje kar pridno strižejo, je vseeno potrebno malo basanja skozi zeleno naravo.
Sestop do koče na Kamniškem sedlu, kjer je dobra hrana in pijača. Sledi še spust po melišču na Pastirce in dol do koles- potem pa samo še navzdol.






Ledenik pod Skuto (Matjaž, 21.06.2026)

Prvi dan astronomskega poletja sem šel pa zopet malo pošnofat na Ledine. Z biciklom avto zapustiva pred plačljivo rampo in do tovorne žičnice na pedala.Slovenska smer je lepa, brez posebnosti.Sneg veselo pobira tudi na našem še edinem živečem Ledeniku, prismuča pa se skoraj zvezno od stene do pod bivak GRS. Sama tura smučarsko seveda ni več priporočljiva, če pa uživaš v hoji po hribih, pa seveda ni nobenega problema seboj nosit tudi stare pancarje in kratke smučke.Čeprav sem že v predzadji objavi napisal da je zadnja furca to sezono, pa zdaj zopet napišem, da vetjetno je bila pa danes res zadnja.Haha
lpm






Velebit (Status_connected, 14.06.2026)

Planinarjenje po Velebitu se lahko zavleče. Ob makadamski cesti iz Raduča (Sveti Rok) do Bunovca, ki izgleda na novo razširjena in popeglana, se je sončilo na stotine gozdnih jagod, ki se jih med vzponom in spustom s kolesom ni dalo pustiti pri miru. Tura se je podaljšala vsaj za eno sladko uro!
Iz istega razloga se je možno zagozditi tudi ob samotni poti na Bojin Kuk čez Veliko Rujno.






Ledine (Ales_S, 06.06.2026)

Vzpon na zamegljene Ledine ni bil prevroč. Slovenska je kopna. Nad plezalnim delom je še nekaj snega. Ledenik pod Skuto je skoraj brez kamnov in lepo gladek brez ponvic. Sneg je predelan in idealen za vzpon in smučanje. Letnemu času primerno sva bila na big footkah. Spustu po ledeniku sva dodala še 100 višincev po snežnem jeziku nad Slovensko. Juhuhu! Jurij in Aleš






Südliche Pfandlschartenkees in Schartenkopf (Ales_S, 31.05.2026)

Zjutraj se v Wallackhouse zbudimo v rahlem dežju. Po zajtrku se oblaki že trgajo. Zapeljemo se proti Pasterci do Glocknerhaus. Nad parkiriščen je nekaj snežnih zaplat. Optimistično se zaženemo v hrib. Dolinice in grape so skoraj zvezno zasnežene. Jurij jo spet pobriše naprej. Tudi Andrej mu sledi, tako da mu z Maretom le pomahava, da bova midva zavila navzgor v območje markirane poti. Jurija kmalu zagledava kako se vzpenja na Schartenkopf. Andreja ni za njim. V lagodnem tempu se vzpenjava proti povezovalnemu grebenu med Spielmannom in Racherinom. Doma preberem da je bil tu nekoč Südliche Pfandlschartenkees, ledenik ki ga danes ni več. Najnižja točka na tem grebenu pa je Racherinscharte. V opisih iz prejšnjih let sem je narobe poimenoval kot Sudliche Pfandlscharte. Pa nazaj na našo turo. Preden se breg postavi pošteno pokonci se odločiva da imava dovolj. Prikaže se še Andrej, ki je sledil Juriju nad jezerom se je pa po stmi grapi povzpel na najino sled. Po telefonu tudi Jurij sporoči, da je že odsmučal z vrha Schartenkopfa. Mi trije odsmučamo v dobrem snegu, ki ga sem in tja zmoti čoftast sneg. Mare to spoznanje zabeli s prevalom. Spust ima v spodnjem delu nekaj zelenih prekinitev. Pri avtu nameravamo posušiti opremo, pa nas naliv primora, da vse zmečemo v avto. Ko končamo je pa spet sonce. Na koncu si ogledamo še Pasterco, ki je skoraj ni več. Je pa lep pogled na Johannisberg. Juhuhu! Andrej, Mare, Jurij in Aleš.






Kloben in Spielmann (Ales_S, 30.05.2026)

Tura na Kloben je postala že skoraj tradicionalna. Tokrat smo bili štirje. Parkiramo pod Törlkopfom. Kot ponavadi nas po spustu pod sedlcem čaka prehod čez strm snežni jezik, ki je bil pa letos že toliko zmehčan, da je šlo brez derez. Spustimo se do dolinice in po njej proti vrhu Klobna. Razmere za vzpon idealne, malo odjužen sneg, šlo je tudi brez srenačev. Jurij se je zagnal za predhodnikom in ko smo ostali prišli na vrh Klobna smo ga zagledali kako se vzpenja na sosednji Spielmann. Kljub hladnemu vetru smo ga počakali da je osvojil vrh, se odsmučal globoko na južno stran in se vzpel še enkrat na Kloben. Potem pa skupaj odsmučamo iz vrha. Smučanje super, le na koncu je bilo malo ne prehude čofte. S smučmi na nahrbtniku smo se vzpeli nazaj do avta. Jurij nas je spet prehitel in je lahko počival na toplem soncu. Juhuhu! Andrej, Mare, Jurij in Aleš






Ledenik pod Skuto (Matjaž, 26.05.2026)

Danes pa sem po 60.turnem smuku 25/26 zaključil sezono tudi jaz. Na Ledinah je snega sicer še dovolj, ampak enkrat je treba reči konec. Smuči sem danes celotno pot kar nosil, ko prideš do snega je predelan in se ne udira, da se pa do grebena nad Jezerskim sedlom tudi po kopnem terenu malce izven markirane poti.Pod Rinkami pa sem na noge nadel smuči in prečno odsmučal pod Skuto.Smučanje navzdol do bivaka GRS totalna uživancija,nato pa še enkrat pod steno in po žlebu do Kranjske Koče.Smučanje pa se v smeri lovske poti zaključi cca 100.m pod kočo. Ker nisem dobil nobene iformacije kakšne so razmere na Slovenski poti, sem tudi danes gor in dol šel po lovski, nad tovorno žičnico pa me je lepo počakal moj bicikelj in prevoz do avta pred plačljivo rampo je po cesti lepo letelo.
lpm







 
 



Sistem Gora
Copyright 2004 - FranceS



***gora
216.73.216.68(0)
6173148 (3215008,210,2957930)
24093 (12487,0,11606)
razmere0.e-gora.si