Pa sva šla še midva s Taskotom preverit, če je smuka na severni strani Kanina še vedno aktualna. Smuči sva z najinim tempom nosila cca 45 minut, do tam, kjer se leva in desna varianta smučarske proge združita, smučljivi jeziki snega pa se začno že precej nižje. Vzpela sva se pod sedlo Bela peč in po lepo nadelani smučini, ki pa je občasno pod težo že popustila, vse do višjega južnega soseda. Smučala sva po smeri vzpona. Smuka je bila spomladansko dobra, nižje celo odlična. Morda sva kašno uro zamudila, a nič ne de. Ko sva po dveh prestopanjih morala dokončno odpeti smuči, sva bila po 10 minutah pešačenja že pri avtomobilu.
Tasko, ki je po naravni znanstveno radoveden, je pod strmim delom nad Gilbertijem preveril, kaj štrli iz snega in potegnil na plano smučo naše znamke. Na srečo samo smučko! Ker jo je lastnik podpisal, sem ga preko FB tudi kmalu izsledil. Glede na razmere mu bo še to sezono lahko prišla prav.